“Društvo tabornikov Rod kranjskega jegliča Spodnja Idrija je prostovoljno, neprofitno, mladinsko, nestrankarsko, nevladno in vzgojno društvo, odprto vsem ne glede na poreklo, spol, raso ali prepričanje. Združuje otroke, mladino in odrasle, ki jih družita ljubezen in veselje do življenja v naravi. Rod se povezuje v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS) in Severnoprimorsko območno organizacijo tabornikov (SPOOT).”
– Statut RKJ
Smo prostovoljno in neprofitno društvo, kar pomeni, da vodniki za svoje delo niso plačani, vsa prejeta sredstva pa namenimo za delovanje društva. Od leta 2013 imamo status NVO v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, saj sodelujemo v civilni zaščiti, od leta 2021 pa imamo tudi status NVO v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja. Financiramo se predvsem s članarinami in prijavninami na večje akcije (zimovanje, taborjenje, MČ in GG SPOOT srečanje …), nekaj sredstev pa vsako leto poskušamo pridobiti tudi preko občinskih razpisov.
VODSTVO RODU
Starešina rodu: David Bizjak
Načelnik rodu: Jernej Šavli
MČ načelnica: Vanesa Tončič
GG načelnik: Elio Šavli
PP načelnik: Luka Laharnar
RR načelnik: Gašper Mauer
Blagajničarka: Jana Miklavič
Tajnica: Ana Lapajne
Propagandistka: Tina Lapajne
Gospodar: Luka Šinkovec
ORGANIZIRANOST RODU
Rod je organiziran na manjše enote imenovane vodi. Člani voda so otroci iste starosti in vodnik. Člani voda se srečujejo na sestankih, ki potekajo med septembrom in junijem enkrat tedensko in trajajo eno uro. Na sestankih otroci pridobivajo različno znanje, veščine in spretnosti v skladu s Programom za mlade, ki ga je pripravila Zveza tabornikov Slovenije.
Poleg tega približno enkrat na mesec za vse člane organiziramo različne akcije in omogočamo udeležbo na akcijah, ki jih organizirajo druga društva. Najpomembnejše akcije, ki jih organiziramo vsako leto, so zimovanje, taborjenje in kresovanje. Zimovanje in taborjenje sta večdnevni akciji, ki navadno potekata med zimskimi oz. poletnimi počitnicami. Namenjeni sta predvsem članom, udeležijo pa se ju lahko tudi ostali otroci. Na obeh akcijah nadgrajujemo znanje in veščine, ki jih člani pridobivajo med letom na vodovih srečanjih, ter izvajamo tiste aktivnosti, ki jih na srečanjih ne moremo izvajati zaradi različnih omejitev. Večji poudarek je tudi na gibanju in vzgoji otrok.
ZGODOVINA
Idejo, da bi prvi taborniški odred ustanovili tudi v Spodnji Idriji, je dobil Janko Šuligoj, ki se je med šolanjem v Ljubljani prvič srečal s taborniki pri takratnem Odredu Rožnik. Idejo je predstavil Ivanu Pižmohtu, ki je poučeval na osnovni šoli v Sp. Idriji, kasneje pa še ravnatelju osnovne šole Ivanu Bizjaku.
Prvi občni zbor je potekal 14. septembra 1962. Na ta dan je bil tudi uradno ustanovljen taborniški Odred Kranjskega jegliča. Ime po rastlini mu je nadel Ivan Pižmoht, ki je bil na občnem zboru izvoljen kot starešina. Na mesto načelnika je bil izvoljen Janko Šuligoj.
Leta 1995 je bila v okviru našega rodu ustanovljena tudi Četa Aragonitnih ježkov, ki se je kasneje osamosvojila v današnji Rod Aragonitnih ježkov Cerkno.
Leta 1999 je bila v Godoviču ustanovljena nova četa – Vod kačja smreka, ki je deloval vse do leta 2009.
Skozi leta delovanja, se je tako nabralo ogromno imen, ki so s svojo ljubeznijo do narave in mladih pustili velik pečat v rodu.
(VIR: Arhiv RKJ)
SIMBOLI RODU
Kranjski jeglič je slovenski endemit – rastlina, ki uspeva na redkem, ozkem območju. Pri dnu ima rozeto gladkih, živo zelenih listov. Rastlina zacveti v aprilu in maju, cveti pa se razvijejo v večcvetnem socvetju rdeče-vijolične barve.
Ker se eno izmed bolj znanih rastišč kranjskega jegliča nahaja tudi v širši okolici Idrije, smo prevzeli njegovo ime v opomin, da je treba lepoto narave varovati.
(VIR: Wraber, T. (1990). Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova združba. Foto: Ivan Laharnar. )
Med praznovanjem 60. obletnice delovanja rodu, smo sprejeli nov znak in tako simbolično začeli pisati novo poglavje v naši zgodovini. Znak rodu je okrogle oblike. V sredini je kranjski jeglič s štirimi cvetovi svetlo vijolične barve, ki kažejo smeri neba, po katerih se taborniki orientiramo. Listi jegliča so oblikovani kot lilija, ki je prepoznaven znak taborništva in skavtstva po celem svetu. V ozadju je podoba Jelenka, ki je eno izmed znanih rastišč kranjskega jegliča, ter sotočje rek Idrijce in Kanomljice. Znak obdaja vijoličen kolobar z napisoma “Rod kranjskega jegliča” in “Spodnja Idrija”.
Pred tem smo uporabljali znak, ki ga je oblikoval starešina Aleksander Lampe v začetku 70-ih let. Tudi ta je okrogle oblike. Ima 12 rdečih črt na rumeni podlagi, ki predstavljajo plastnice, ter veliki rdeči črki K in J, ki predstavljata besedi KRANJSKI in JEGLIČ. Med črkama je zapisan sedež rodu – Spodnja Idrija. Zeleni trikotnik predstavlja širše prepoznaven znak tabornikov – šotor.
